Društvo oblikovalcev Slovenije v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS - Direktoratom za lesarstvo, objavlja odprti, enostopenjski projektni natečaj za oblikovanje lesarskih izdelkov. … »
Od 18. Februarja 2020 v Cankarjevem domu – velika sprejemna dvorana
Tokratna razstava se sooča z razmerji med virtualnim in realnim, med zasebnim, javnim in idividualnim. Razstava je posledica razmerij in soočenj z okoliščinami v katerih oblikovanje, kot ključno polje razvoja in kulture še vedno in znova obstaja.
… »
Zadnje dni smo priča eksploziji člankov in komentarjev o domnevni prenovi celostne
grafične podobe Univerze v Ljubljani (UL), k čemur svoj pogled podajamo tudi
predstavniki Društva oblikovalcev Slovenije … »
Podjetje Pirnar razume besedo "design" v njenem najglobjem resničnem pomenu. Ta ne označuje le nekaj lepega in za oko privlačnega. Design je razvoj v najsiršem pomenu besede, design je prihodnost, ki nastaja danes. … »
OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2018
Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že enajstič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. To priznanje se je v zadnjih letih razvilo kar v najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji.
Presežki 2018 … »
Bienalna selekcionirana razstava Društva oblikovalcev Slovenije
Cankarjev dom, 15. 2.—15. 3. 2018
… »
Nagrada, ki jo DOS podeluje v okviru sejma AMBIENT v Ljubljani … »
Počastitev priznanja za življenjsko delo v tako izjemni družbi ustvarjalcev, ki so prejeli priznanja 2017 za svoje oblikovalske presežke najširšega razpona, je zame prav poseben privilegij. To je izjemna ‘pravica’ biti v družbi mladih kolegov, ki imajo pred seboj še dolgo poklicno pot kultiviranja v družbeno dobro. Pa saj to udejanjajo z vsako potezo, ki jo zrcalijo njihova priznanja. Seveda, vsi delujemo v okvirih nikoli prekinjenih dogovorov o našem poslanstvu, zato bom tudi sam po svojih močeh pritrdilno odgovoril dragemu Mihi Turšiču, ki mi iz Nizozemske piše: ‘upam, da te ‘življenjske’ nagrade še ne pomenijo konec vašega dela in da boste še kaj naredili za naš čas’.
… »
V Ministrstvu za zunanje zadeve se z novo postavitvijo nadaljuje prikaz razstave Društva oblikovalcev Slovenije. … »
Slovenska oblikovalka Barbara Prinčič razstavlja na spremljevalni razstavi beneškega bienala Venice Design … »
Julijan Krapež
mizarstvo Potočnik - za mini bar - element sistema 2016 … »
Barbara Prinčič, industrijska oblikovalka in predavateljica na Oddelku za industrijsko oblikovanje UL
ALUO, je tudi letos med nagrajenci prestižnega mednarodnega oblikovalskega tekmovanja A’Design
Award and Competition. Tokrat je prejela zlato nagrado v kategoriji svetil in svetlobnih sistemov, za
izdelek LED svetilka 5x5. … »
Nagrada društva oblikovalcev Slovenije
Nagrada Društva oblikovalcev Slovenije vsako leto nagrajuje plodove slovenskega napredka na področju pohištva. Letos nagrajuje oblikovalca Julijana Krapeža in proizvajalca Mizarstvo Potočnik za izdelek »Smreka in terrazzo«.
… »
Konec marca se je v Cankarjevem domu odvijal Kulturni bazar 2014, enodnevni dogodek, kjer se predstavi večina slovenskih kulturno-umetniških organizacij. Pestra ponudba je namejena strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, kjer se lahko osebno pogovorijo z razstavljalci ali pa ponudbo skozi leto spremljajo v Katalogu kulturno-umetnostne vzgoje
http://www.kulturnibazar.si/katalog-ponudbe-201112 … »
V prvem tednu novega leta je kulturno dogajanje popestrila razstava Društva oblikovalcev Slovenije v Cankarjevem domu. Selekcionirana razstava članov DOS je bienalna razstava, ki že vrsto let prikazuje dosežke slovenske oblikovalske stroke. Pretekle razstave so se navezovale na različne vsebine. Tokrat je bila tema razstave ReForma.
… »
[03. 04. 09]
Japonski dizajn danes 100, Jakopičeva galerija do 13.3.2009
Japonska fundacija že od ustanovitve leta 1972 izvaja kulturne izmenjave med Japonsko in svetom. Na potujoči razstavi Japonski dizajn danes 100 je na ogled izbor stotih najboljših produktov japonskega dizajna, ki so bili oblikovani od 90 let do leta 2000. Manjšina modernih dizajnov iz petdesetih in šestdesetih let pa predstavlja izvorne tendence oblikovanja, ki odlikujejo japonske izdelke še danes. Tema razstave so industrijski izdelki, ki jih uporabljajo Japonci v vsakodnevnem življenju. Avtorji so si zamislili prizorišče kot voden ogled po mestu, zato so razstavili vse, kar tvori upanje in sanje sodobnega človeka: opremo, pohištvo, oblačila, namizni pribor in gospodinjske aparate. Razstava nas uči predvsem, kako razmišljati o življenju, da bi vedeli, kaj potrebujemo. Kakšna je torej videti sodobna japonska urbana družba in življenjski stil posameznika v zrcalu razstavljenih predmetov?
Za japonsko družbo je v povojnem času značilen paradoks: na eni strani globoko spoštovanje do tradicionalne kulture, na drugi strast za modernost. Zato so na razstavi estetsko zelo raznoliki izdelki: na eni strani kičasti in barviti, skoraj baročni, ali pa minimalistični, tihi, zenovski. Japonska tradicija vzgoje majhnih dreves, bonsajev, tehnike izdelovanja rož iz papirja, umetnosti ikebane, se zrcali v filigranskih, tehnično popolnih, drobnejših izdelkih. Znamenita vrtna kultura Japoncev je vidna v vizualni razporeditvi izdelkov na razstavi, kar ustreza tudi funkcionalni razporeditvi njihove minimalistične hiše. Vsem razstavljenim dizajnom pa je skupen občutek za natančnost, pozornost do detajlov, inovativnost, ustvarjanje novih kombinacij oblik, praktičnost, prilagoditev okolju in inteligentno strukturo. Uspešnost japonskega dizajna je tudi v tem, da njihovi izdelki ponujajo "sporočilnost" oziroma filozofijo življenja.
Na razstavi ne vidimo izbruha oblikovalske energije v 21. stoletju, ki ne sega le na področje vseprisotne elektronike, temveč tudi na animacijo in oblikovanje drugih, bolj vsakdanjih izdelkov. Morda je vzrok desetletna stagnacija gospodarstva. Manjkajo produkti revolucionarne IT, digitalizacije in ekologije. Pogrešamo izdelke oblikovanja za starejšo populacijo, ki v strukturi japonske družbe že prednjači. Kot kaže je paradni konj japonskega dizajna še vedno avtomobilska industrija, saj se na razstavi predstavljajo z najnovejšimi ekoavti s hibridnim motorjem.
Japonska družba danes, kot jo izrisuje razstava, je dinamična, preudarna in ozaveščena družba, ki ni potrošniško naravnana, ampak se zaveda človekovih vplivov na okolje. Razstava daje vtis, da Japonci živijo (za) dizajn tako v urbanem kot v domačem življenju. Raje dlje časa hranijo denar in si kupijo domače vrhunske izdelke, kakor da bi si vsakih nekaj let kupovali nove, denimo kitajske izdelke. Morda je med drugimi vzroki recesije japonskega gospodarstva tudi ta, da so še eni redkih na svetu, ki izdelujejo nekvarljive produkte katerih oblika ni trendovsko naravnana, ampak vzdržuje občutek za klasično obliko, kvalitetne materiale in višjo zavest.
Avtor: Vid Lenard