tapeta (arhiv)

Razstava Oblikovanje za državo

• Natisni

[23. 12. 08]

"Oblikovanje je neposredno sporočanje z vsemi sredstvi, ki jih nadzorujete in obvladate." Milton Glaser

Kaj dajemo iz rok v imenu države?

Namen in struktura razstave

Za ugotavljanje kakovosti oblikovanja smo zasnovali dvodelno razstavo, ki na eni strani omogoča primerjavo pojavnosti osmih evropskih držav, na drugi pa opozarja na primere dobre prakse.
Primerjalni del prikazuje segmente vidne pojavnosti držav, od primarnega identitetnega sistema (grb, zastava, barve, znak), prek uradnih državnih tiskovin, identifikacijskih elementov ministrstev, gospodarske in turistične promocije, do oznak policijskih vozil, letalskih prevoznikov, nastopov nacionalnih nogometnih reprezentanc. Namen primerjalnega dela razstave je objektivizirati problem, ne pa ponuditi rešitev. Drugi del izpostavlja primere dobre prakse iz predstavljenih držav. Projekte odlikuje kakovost oblikovne artikulacije problema (portugalsko predsedovanje Svetu EU, nova serija britanskih kovancev, hrvaška turistična promocija) ali kakovostno zastavljen sistem pojavnosti - strogo monolitni (celostni podobi švicarskih in nemških vladnih organov) ali odprti z možnostjo izpeljav (celostne podobe danskih vladnih služb in državnih institucij, celostna podoba češke promocije v tujini).

Izbor držav

Poleg Slovenije so predstavljene Češka, Danska, Hrvaška, Nemčija, Portugalska, Švica in Združeno kraljestvo. Tak izbor so v prvi vrsti narekovali oblikovalski dosežki, ki imajo v mednarodnih strokovnih krogih status referenčnih del v sklopu oblikovanja za državo in njenih institucij. Pri vrednotenju pristopa je pomembno zlasti vprašanje, ali so bile v ustvarjanju celostne podobe države izkoriščene zmožnosti grafičnega oblikovanja kot celovitega procesa. Celovitost pomeni predvsem doslednost v ponavljanju primarnih elementov, ki predstavljajo identiteto države; doslednost v načinu, ki izraža jasnost brez komunikacijskih šumov in nepotrebnih podvajanj elementov; likovno ustreznost, ki kljub raznoteri medijski pojavnosti ne izgublja kakovosti. Celovitost pomeni tudi sposobnost uporabiti vse razpoložljive načine predstavitve vidnih sporočil širši javnosti; pomeni domišljeno uporabo likovnih elementov za doseganje najboljšega komunikacijskega učinka. Celovitost znotraj celostnosti je tudi organiziranje mreže prepoznavnih elementov v vseh podsistemih (ministrstva, poslovanje, turizem, šport, kultura ...), ki v celoti predstavljajo izraz primarne vidne podobe države.

Problemi in možnosti

Vsaka država ima svoja pravila organiziranosti in že samo razumevanje teh struktur zahteva kar nekaj časa in pozornosti. V veliko pomoč so nam bili osebje veleposlaništev, predstavniki vladnih institucij in oblikovalski studii. Zbrana gradiva dajejo osnovni uvid v oblikovanje za osem držav; pri koncipiranju razstave pa se je vzpostavila matrika, ki omogoča tako njeno širitev kot aktualizacijo. Gradivu vsake od osmih držav je možno dodajati sveže dosežke, v predstavitvene sklope pa se lahko z vidnimi sporočili vpisuje tudi druge države.

Ugotovitve

Oblikovanje za državo predstavljajo vsa vidna sporočila, ki identificirajo državo, od pojavnosti vlade in vladnih služb do poslikav policijskih vozil in letal. Potrebe po predstavitvi posamezne države v svetu, trženje države kot znamke, povezave države z gospodarstvom, predsedovanja združenjem več držav, organizacija meddržavnih srečanj in sodobni komunikacijski kanali zahtevajo profesionalne rešitve pri oblikovanju ustreznega vidnega identitetnega sistema držav. Zaradi vključevanja držav v skupne integracije, npr. EU, se krepi potreba po ohranjanju določene mere avtohtonosti in lastne identitete. Nastopati kot suveren partner v skupnih meddržavnih procesih pomeni izražati to suverenost tudi na nivoju vidnega. Država je organizacijska struktura različnih podsistemov, ki imajo pri komuniciranju z okoljem različne potrebe. Učinkovitost in doslednost sporočil na nivoju države je odvisna od jasnosti in doslednosti sporočil vsakega podsistema. Velja seveda tudi obratno: disperzija raznovrstnih vidnih sporočil, nastalih v različnih podsistemih brez upoštevanja celote, pomeni zgolj mnoštvo komunikacijskih šumov in posledično primer slabe prakse oblikovanja vidnih sporočil. Različne prakse pri vpeljavi vizualne identitete v podsisteme pa ne pomenijo nujno različnih nivojev kakovosti; stroga, enemu znaku (ali grbu) ter barvi podrejena identiteta ustreza določenemu tipu države (Švica) in kulturnim vzorcem njenih državljanov; bolj odprta vidna identiteta, ki omogoča različne izpeljave iz primarnih simbolov, pa drugi državi (Danska).

Nekatere države poudarjajo kakovostno komunikacijo navznoter, in iz nje izhaja kakovostna mednarodna promocija (Danska, Švica, Nemčija); druge dajejo v ospredje komunikacijo navzven (Slovenija, Češka) in ostajajo notranje manj skladne, glede dostopnosti in kakovosti informacij tudi za državljane manj uporabniško prijazne. Kljub temu je pri vseh državah mogoče zaslediti visoko kakovostno oblikovana vidna sporočila. Predvsem za pojavnost slovenske države pa velja, naj nam slabša dela tujih držav ne bodo v izgovor in kakovostnejša ne nedosegljiv ideal.

Avtor: Robert Ilovar, Jernej Stritar