Častni člani
ČASTNI ČLAN 2013
Zmago Novak
Društvo oblikovalcev Slovenije že nekaj let podeljuje priznanje častni član ljudem, ki so v preteklosti opravili pomembno delo za razvoj in uveljavitev oblikovanja v Sloveniji. Doslej so to priznanje prejemali vrhunski strokovnjaki, predvsem teoretiki oblikovanja, ki so dosedanjo življenjsko pot posvetili oblikovanju in vanj po našem mnenju vložili več, kot je okolje od njih pričakovalo.
Prav to merilo »več« je vodilo razmišljanje naše letošnje žirije, obenem pa tudi zavedanje, da je nujno prestopiti prag akademskega, strokovnega in teoretskega dela ter iskati tudi povezave z resničnim in sedanjim.
Zmago Novak je pred desetletjem začel svoj podjetniški projekt, ki ga je poimenoval »mesec oblikovanja«.
Dejstvo, da gre za podjetniški projekt na področju z malo podpore, preživetje pa je vsak dan težje, je nedvomno presežek ali tisto nekaj VEČ. V popolnem kaosu postopnega, že desetletja trajajočega gospodarskega razkroja in v skrajno improviziranih okoliščinah je Zmagu Novaku uspelo postaviti oblikovalsko prireditev, ki po obsegu daleč presega vse likovne dogodke v državi skupaj, ne le enkrat, ampak ŽE DESETKRAT ZAPORED, vsako leto! Ob tem je vsako leto dogodek nadgrajeval, ga prestavljal na različna prizorišča, na vrh nad prestolnico, v globoko klet njenega središča, v opuščene proizvodne dvorane. Vsaka od prireditev doslej je bila nekoliko VEČ, nekoliko bolj izvirno predstavljena, boljša. Poleg osrednje prireditve je z oblikovanjem povezal še vrsto trgovin, gostincev, še marsikaj drugega in dosegel prepričanje, da lahko vse mesto prav vsako jesen zaživi z oblikovanjem.
Podjetniški smisel prireditve je ves čas terjal tudi najrazličnejše kompromise in zato je bil kdaj predstavljen tudi izdelek, ki morda na oblikovalsko prireditev ne bi sodil. Kjub temu se je vsakega oktobra nekako zbralo več dobrega in Zmago Novak je tudi poskrbel, da so bile najboljše stvari prepoznane in ustrezno predstavljene. Našel je nekatere najboljše izdelke, najboljše interjerje in velik del naših največjih oblikovalskih stvaritev preteklosti ter jih spremenil v brezčasne, našel je tudi vrsto najmlajših in najbolj nadarjenih avtorjev prihodnosti.
Deset let stalnosti in uspešnega razvoja je za neko prireditev že pravi jubilej, ob katerem je mogoče razmišljati tudi o bolj daljnosežni prihodnosti in ne le do naslednjega oktobra. Upamo, da bo prireditev v prihodnje rastla, odpravila vse svoje pomanjkljivosti in si zagotovila prostor na regionalnem oblikovalskem zemljevidu. Upamo tudi, da bo prireditev v prihodnje deležna večje podpore, ki ji bo pomagala do primerne strokovne neodvisnosti.
Zato Zmagu Novaku podeljujemo priznanje častni član Društva oblikovalcev Slovenije.
Maja Lozar Štamcar
Priznanje ČASTNI ČLAN DRUŠTVA OBLIKOVALCEV
SLOVENIJE podeljujemo kustosinji in muzejski svetnici
Narodnega muzeja Slovenije dr. Maji Lozar Štamcar
Za uspeh vsakega posameznika, skupine, celega
naroda ali drave ima temeljni pomen prepoznavnost
navzven, v drugih okoljih identiteta, ki ni le neka
p re p ro s t a , v n e ke m ko t u u t o p i č n o z a s n ov a n a
samopodoba, ampak je skladna in veljavna predstava
vseh javnosti. Ta je lahko lastna predmetom, ljudem,
okolju in dogajanju v njem.
Nastanek neke identitete ni posledica trenutka, neke
odločitve ali spremembe, ki je lahko v okolju sicer
z a p u s t i l a mo č a n p e č a t . J e p o s l e d i ca i z j e mn o
dol gotraj ni h procesov, vrste dogodkov, ši rokega
medsebojnega poznavanja ljudi. Včasih se nekaj zgodi
bolj na hitro in bolj dramatično ter vtisne nov pečat v
neko nekoč e sprejeto vsebino. Ta večkrat postopoma
zbledi, včasih pa se vtisne v celotno izjemno zapleteno
sliko, sestavljeno iz vrste najrazličnejših dejstev in
mnenj. Verjetno si prav vsak povprečni zemljan ob
besedi Egipt v svoj spomin prikliče podobo piramide.
Ob imenu Da Vinci skoraj vsak pomisli na Italijo in na
njen kulturni razcvet pred petimi stoletji. Marsikdo
pomisli na Italijo ob besedi »špageti« – kljub dejstvu,
da ne gre za italijansko domislico. Le zaradi bogate
kulturne dediščine in dobre hrane je Italija e stoletja
cilj popotnikov in tudi njeni izdelki še pred nastankom
veljajo za svetovni standard lepega in privlačnega.
Slovenija ima v preteklosti vrsto izjemnih ustvarjalcev,
izumiteljev, dolg seznam obrtniških in industrijskih
izdelkov, močno tradicijo in se je v vrsti področij v
preteklosti lahko ponosno kosala z večino zdaj precej
us pe š ne j š i h dr a v. Do l go j i j e t o z a go t a v l j a l o
prepoznavnost in zaupanje kupcev vsepovsod, z njima
pa seveda poslovni uspeh. Zdaj ko se velik del naših
izdelkov izgublja v drobovju različnih naprav tujih
blagovnih znamk, pa postaja vse bolj očitno, da le tako
ne gre več naprej. Nujna je prepoznavnost, lastna
identiteta, nujna pa je tudi samozavest, ki nam je
velikokrat primanjkuje. Vse to lahko zraste le tam, kjer
so močne lastne korenine.
Dr. Maja Lozar Štamcar se je lotila raziskovanja
slovenskega obl i kovanj a na nj egovem uradnem
začetku, z nastankom obli kovalske organi zaci j e.
Proučila je obseno gradivo, poiskala imena in dela, ki
jih je morda zaradi popolnoma drugačnih in sedanjemu
času nerazumljivih vzrokov zgodovina nekako obšla.
Okoliščine in tedanje doseke je strnila v obseno
razpravo »prvo desetletje« in jo uspešno predstavila
muzejskim kolegom, tudi na drugem koncu Evrope.
Njene ugotovitve nam in našemu društvu zdaj vlivajo
samozavest in čvrsto odločenost, da kljub današnjim
klavrnim razmeram vztrajamo in zremo naprej v
prihodnost. Pričakujemo, da nas bo kmalu razveselila
z novim delom, v katerem bo predstavila naslednje
desetletje in nato bo postopoma nadaljevala in z
muzejsko natančnostjo dokumentirala slovensko
oblikovanje prav do današnjih dni.
Morda bo dr. Maja Lozar Štamcar nekoč povezala celo
d e s e t l e t j a o b l i ko v a l s ke o rg a n i z a c i j e i n v s e g a
slovenskega obl i kovanj a t udi z obl i kovanj em v
preteklosti, morda celo z od DOS tisočkrat starejšo
piščaljo, morda z najstarejšim svetovnim kolesom,
drugimi predmeti in njihovimi ustvarjalci ter s tem
svetovno javnost opozorila na resnično izjemnost
našega okolja na področju ustvarjanja uporabnih
predmetov. Tedaj bo naša prepoznavnost l ahko
uspešno gradila prihodnost in presegla vse tiste, ki
zdaj bolje od nas trijo svoje izdelke.
Upamo, da bo nekoč na temelju njenega gradiva nastal
tudi učbenik slovenske zgodovine oblikovanja in postal
del učnega programa naših šol, kar bo ustvarilo
zaupanje prihodnjih generacij v domače izdelke in
samozavest tistih, ki se bodo v prihodnosti ukvarjali z
njihovim trenjem v tujini.
Lenka Bajželj
