DOS - Presežki

Presežki

Za leta:
2019
2018
2017
2016
2015
2014
2013

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2019

DRUŠTVO OBLIKOVALCEV SLOVENIJE

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI

Podelitev 19. 11. 2019 ob 19.00, Cankarjev dom, Ljubljana

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že dvanajsto leto podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu.

Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.

Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:
Mateja Škofič, Nina Hercog, Julijan Krapež, Jurij Dobrila in Peter Jamšek izbrala in podeljuje:

• 2 priznanji »Oblikovalski presežek«: Edi Berk, Dan Lenard
• 4 priznanja »Oblikovalski dosežek«: Irena Gubanc, Teja Jalovec Martina Obid, Mateja Panter Oloop
• 1 priznanje za življenjsko delo: Alan Hranitelj

Poleg omenjenih priznanj letos prvič uvajamo priznanje »Daljnogled«, za katero so se potegovali mladi oblikovalci do 30. leta starosti. Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače: priznanje za predstavljen projekt namreč predstavlja mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu.

Prejemniki priznanj Daljnogled so:

Nika Curk – scenografija Silina Pintar – MiCreate Teja Jalovec – analogno digitalna knjiga Julija Karaž, Neža Medved – polimer

…
Priznanja pomenijo odlične reference in možnosti za nadaljnje delo, vsi dobitniki priznanj pa prejmejo enoletno članarino Društva oblikovalcev Slovenije za naslednje leto. Peter Jamšek Vodja projekta Oblikovalski presežki predsednik žirije

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2018

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že enajstič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. To priznanje se je v zadnjih letih razvilo kar v najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji.
Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu. Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi: Irena Gubanc, Mateja Panter, Nataša Vuga, Huberto Široka, Jurij Dobrila in Peter Jamšek izbrala in podeljuje:

5 priznanj »Oblikovalski dosežek«,
1 priznanje za življenjsko delo,
1 častno članstvo in
1 posebno priznanje.

Priznanja pomenijo odlične reference in možnosti za nadaljnje delo, vsi dobitniki priznanj pa prejmejo enoletno članarino Društva oblikovalcev Slovenije za naslednje leto. Zaradi velikega števila prispelih del in zaradi kakovosti velike večine ter izenačenosti le-teh, se je žirija odločila, da letos podeli 5 enakovrednih priznanj »Oblikovalski dosežek«.

Priznanja »Oblikovalski dosežek«:

• Projekt »Teresa’s Choice«, avtorici Nina Hercog in Mateja Martini

Že dolgo ni prav nič nenavadnega, če se na naslovnici kuharske knjige pojavi podoba zadovoljnega človeka z belo čepico. Česa takega se pravzaprav veselimo in včasih temu celo zaupamo. Angleški kuhar se znajde celo na ovitku neke ponve kot pevec na ovitku gramofonske plošče. Naš kuhar se znajde na fasadi trgovskega centra in številni ljudje z nakupom najverjetneje sledijo njegovemu nasvetu. Kljub temu pa se nekako v vsakdanjem hektičnem okolju vedno znova sprašujemo, kaj in komu zaupati. Ravno tu pa se znajde strokovnjak dizajner, ki naj bi v svojem človeškem jedru, v samem bistvu poklica nosil predvsem odgovornost. Oblikovalski duet H&M se je znašel pred dokaj nenavadno nalogo. Izjemno kompleksen oblikovalski projekt grafične opreme za serijo živilskih izdelkov. Ti naj bi bili že po vsebini nenavadni, predvidoma bolj zdravi in morda bolj okusni. Izdelani na najbolj pravi način in iz najbolj pravih surovin. Vse to pomeni odstopanje od običajnega.
H&M se je naloge lotil zelo po svoje, pri čemer je kot temeljni motiv uporabil kar podobo naročnika oz. naročnice Tereze. S tem je seveda zagotovil neoporečno prepoznavnost. Terezi doda kar nekajdesetkilogramsko, najbolj zdravo rdečo peso, ogromne liste rukole in le majhen cekarček, ki ga Tereza kdaj porabi za nujne nakupe nujnih dodatkov. Tereza tako postane prebivalka čudežne dežele, v kateri je vse mogoče. Upamo le na njen fižol, po katerem se bomo vzpenjali do neba. Podobi izdelkov Tereza podajamo priznanje Društva oblikovalcev Slovenije kot spodbudo, priznanje za pogum in upanje, da bodo kakovostni izdelki v prihodnosti resnično navzven upravičevali svojo nenavadnost.

• Projekt »Airpod«, avtorja Robert Klun in Tomaž Gorjup

Kapsula AirPod, ki sta jo oblikovala Robert Klun in Tomaž Gorjup, je gotovo nekaj posebnega. Avtorja sta se lotila preverjanja nenavadne, inovativne in povsem nove ideje. Premišljen pogled na sodobno družbo je sprožil inovacijo, s katero izražata skrb za dobro počutje v uporabnika in ustvarjalno razmišljanje pri snovanju ambientov.
Gre tehnično izjemno zahteven projekt, ki je še na stopnji razvoja. Kapsula, ki je namenjena potnikom na letališčih in v drugih javnih prostorih, omogoča zasebnost, počitek ali zbrano delo v posebej prirejenem prostoru, kjer se je mogoče udobno namestiti v različnih položajih sedišča. Sedež je oblikovan po načelu modela »Zero Gravity« in omogoča nastavitev v različne položaje. Kapsula je zvočno izolirana, z lastno klimo in vsemi elektronskimi komponentami za delo ali sprostitev. Naročnik projekta Magnet Design pri oblikovanju največ časa posveča ergonomiji, saj želi ustvariti udobno sedežno pohištvo in s tem nove ergonomske bivalne ali delovne prostore. Z ergonomsko ureditvijo delovnega mesta skušajo delo čim bolj prilagoditi človekovim fizičnim in psihičnim lastnostim ter zmanjšati oziroma preprečiti morebitne škodljive učinke na zdravje. Oblikovanje ergonomskega delovnega mesta oziroma okolja zajema človekove navade in tako pogosto naredi človekovo delo bolj produktivno, učinkovito, varno in zanesljivo. Izdelek na novo opredeli sodobno kulturo bivanja, rešuje hipni problem preobremenjenosti posameznika in obenem ustvarja celostno okolje. Oblikuje prostor zunaj in znotraj.

• Projekt »Kolekcije nakita 2018, 2019«, avtorici Olga Košica in Rok Marinšek

Oblikovalka nakita Olga Košica in Rok Marinšek, grafični oblikovalec, sta svoje kolekcije nakita pripeljala do odličnosti. Pod blagovno znamko olgafacesrok / OfR jewelry predstavljata kolekcije modnega nakita, ki vedno nosijo močno sporočilno vrednost, ne glede na to, od kod jemljeta navdih. S pestro uporabo materialov, od pleksi stekla, usnja, kovine in keramike do 3D-tiska, sta dokazala mojstrsko obvladovanje področja. Sliši se samoumevno in celo preprosto, da so OfR jewelry opazili tudi v tujini, kjer sta sodelovala na pariškem tednu mode, bila izbrana med deset finalistov tekmovanja International Talent Support in imela objave v priznanih tujih modnih revijah.
Kolekcija Flamboyant odraža pojme drzno, provokativno, dramatično. Prefinjeni ekstravagantni unikatni uhani, ogrlice, prstani, zapestnice nosijo ime arhitekturnega poznogotskega sloga iz 15. stoletja flamboyant, ki je bil dolgo časa zapostavljen. Oblikovalca dovršeno izpeljala preplet preteklosti in sedanjosti.
Kolekcija Punk se napaja v hongkonškem podzemlju, pankovski subkulturi današnjega časa in znanstvenofantastični estetiki filma 2046, režiserja Wong Kar-waia. Kolekcija je bila oblikovana glede na oblačila kitajske znamke Masha Ma, s katerimi je bila predstavljena v Parizu. Kolekcija Garden revisited je oblikovana za pomlad-poletje 2019, prav tako kot del linije oblačil znamke Masha Ma. Drugo leto bo torej prihodnost sedanjost; nakit sta oblikovalca ustvarila s sodobno tehniko 3D-tiska, ki se še vedno razvija. Organske, realistične rastlinske motive sta zamrznila v led oziroma v poliamidni prah. Prihodnost je tako v motivih zamrznjenih vrtnic, lampijonov in vejic, ki sestavljajo lahkotne (in lahke) uhane, ogrlice, očala …

• Projekt »Jubilejna revija Glasilo SVS«, avtorica Mateja Škofič

Zveza društev starodobnih vozil Slovenije (SVS) je v letu 2018 izdala jubilejno tematsko revijo, posvečeno baronu Antonu Codelliju, ki je pred sto dvajsetimi leti v Slovenijo pripeljal prvi avto. Jubilejna izdaja z očitnim oblikovalskim odmikom od ustaljene podobe redno izdajane revije nakazuje edinstvenost te izdaje. Skozi trdno kompozicijo zrcala revije je oblikovana vsebinska hierarhija, ki ji sledita tipografsko intervenirana večplastna postavitev besedila in slikovno gradivo. Izbrane črkovne vrste so mediju primerno berljive in s sodobnim tipografskim izrazom revijo postavljajo v današnji čas, kar dodatno podpre časovni odmik, ki mu je revija posvečena. Močno identiteto reviji postavi veliko izpisana številka poglavja, ki, podprta z uvodnim besedilom, deluje kot kapitel na vrhu besedila. Dvokolonsko besedilo načrtno razdrejo smiselno izbrani segmenti, ki dinamizirajo trdno kompozicijo zrcala. Uporabljena minimalistična barvna tipologija domiselno ločuje vsebinsko različnost člankov, starih časopisnih izrezkov in originalnih patentov barona Codellija, ter diskretno intervenira v pestro slikovno gradivo, ki ga s tem povezuje v skladno podobo revije. (Ilustracija naslovnice: Martina Hribar)

• Projekt »Znak in podoba Cankar v stripu«, avtorica Petra Černe Oven

Cankar v stripu je kampanja za spodbujanje branja del Ivana Cankarja in poskus, kako predrugačiti odnos Slovencev do velikega pisatelja. Prvotno zasnovana kot zbirka treh knjig (Hlapci – ko angeli omagajo, Moj lajf in Hlapec Jernej in pasja pravica), ki skozi literarno-likovno interpretacijo in sodoben stripovski jezik prevajajo dela Ivana Cankarja, preraste večplastno zgodbo, ki poleg založništva sega tudi na področja gledališča, likovnih razstav, predavanj, delavnic in izobraževanja. Raznovrstna pojavnost je zahtevala razgibano in preprosto podobo s krovnima vizualnima elementoma, znakom in logotipom. Oblikovalka je z ekspresivno potezo čopiča izrisala znak – Cankarjeve brke, ki so na podlagi opravljene analize v ciljni javnosti prepoznaven in vseprisoten pisateljev vizualni atribut, primeren za popularizacijo projekta. Izpis Cankar v stripu prevzame verbalni del znaka oziroma funkcijo logotipa, ki ga oblikovalka oblikuje, sestavi iz rekonstrukcije pisateljevega rokopisa, saj sodobne tipografske interpretacije zgodovinskih rokopisnih pisav delujejo premalo osebne v razmerju do Cankarjevega rokopisa. Znak in logotip, sestavljena v celoto, postaneta močan aplikativen identifikacijski element projekta, zaznamovan s pisateljevim neformalnim pečatom. Zaradi svoje raziskovalno-umetniške zasnove in vrhunskega oblikovanja je projekt podprlo veliko institucij ter je dosegel izreden odmev v slovenskem kulturnem prostoru.

Priznanje za prispevek k utrjevanju podobe slovenskega oblikovanja:
• Peter Jamšek

Priznanje podeljujemo našem kolegu Petru Jamšku za 10-letno vodenje projekta Oblikovalski presežki kot predsednik žirije in organizator projekta. Pred 10-imi leti je se je lotil vodenja projekta Oblikovalski presežek Društva Oblikovalcev Slovenije in s svojim požrtvovalnim delom omogočil slovenskim oblikovalcem, da se predstavijo širši javnosti in s tem pripomogel k utrjevanju podobe in pomena oblikovanja v Sloveniji. Čeprav tudi sam oblikovalec, obremenjen s svojim delom, vsako leto v tem obdobju nesebično nameni velik del svoje energije in časa organizaciji tega projekta, katerega sadove beremo vsi oblikovalci. S tem skromnim priznanjem mu Društvo oblikovalcev Slovenije iskreno izraža hvaležnost in vse pohvale za izpeljano delo.

Priznanje »Častno članstvo«:

• Projekt »Rex Kralj d.o.o.«

V sedanjem času, ki ga številni razumejo kot povsem mimobežnega in stalno spreminjajočega, je presoja verodostojnosti informacij vsakomur vedno težja. Slovenci smo se glede prepoznavnih znamk in samih sebe naključno znašli v zelo skromnem položaju. Raznovrstnost industrije nam je bila nekoč v ponos, a zdaj te ni več, ni izdelkov in ni znamk, ki bi jih lahko razumeli kot našo skupno narodno valuto – samozavest! Pravzaprav niti nimamo orientacijskih točk in zato še raje kar spimo ali dremavo čakamo, iščemo le tuje in pobude od drugod.
Kraljev fotelj je pred šestimi desetletji in po dolgi vrsti predhodnih variacij našel svojo končno podobo ter se spremenil v železni repertoar nekdaj globalno uspešne tovarne in vseslovenske pohištvene industrije. Izdelovali so ga polna štiri desetletja. Potem pa se je tovarna nenadoma ustavila. Več let po tem pa je REX pri podjetju REX KRALJ d.o.o. ponovno poletel kot Feniks iz pepela, se začel razkazovati in iskati svoj globalni prostor. Dvom v naše lastne korenine je prekinilo podjetje Rex Kralj d.o.o. Po dolgotrajnih prizadevanjih je podjetju REX Kralj uspelo pridobiti pozornost najpomembnejše svetovne inštitucije za sodobno umetnost – Muzeja sodobnih umetnosti MoMa v New Yorku. Po številnih strokovnih ekspertizah in preverjanjih je ta ustanova sprejela odločitev, da fotelj REX februarja 2018 uvrsti v svojo stalno zbirko industrijskega oblikovanja. Hkrati s tem je postal najpomembnejši svetovni muzej sodobne umetnosti in oblikovanja izjemno pomemben kupec in promotor slovenskega izdelka – našega dizajna nasploh. Duh pokojnega profesorja Kralja je zdaj zagotovo povsem zadovoljen in verjetno na svetu ni oblikovalca, ki bi si želel še kaj drugega. Slovensko oblikovanje je končno doživelo svojo temeljno točko, neoporečno merilo, ki lahko sodi še marsikaj. Podjetje, ki vrsto let uspešno gradi ter razvija najbolj plemenit in spoštljiv odnos do SLOVENSKEGA oblikovanja na najvišji mogoči ravni, si nedvomno zasluži naziv – častni član Društva oblikovalcev Slovenije.

Priznanje DOS za Življenjsko delo:

• Jani Bavčer

Priznanje DOS za življenjsko delo pomeni dar stroke svojemu kolegu. Naj ne bi zadostovalo, da gre ob odločitvi strokovne komisije za dolgoletno neoporečno delo vrhunskega oblikovalca, gre za izbor osebnosti, ki so s svojim delom ter po svoje zaznamovale čas in izrazito vplivala na razvoj stroke in tudi delo naslednikov.
Obdobje, ki pretežno zaznamuje Janija Bavčerja, pripada zdaj nekako zastrtim sanjam. Nekoč je bilo ...!
Jani je iznašel »mojo deželo« in zavest množic Slovencev zaznamoval z mislijo, da obstaja pijača, ki se imenuje mleko, Jani nam je sporočil, da je sadje dobro ter ga znamo tudi predelovati v izjemne sokove in otroško hrano. Zagotovo ni očeta ali mame, ki svojemu malčku ne bi napol na skrivaj pojedla vsaj ene žličke Frutka. Nekateri Slovenci so takrat nosili daljše lase in se oblačili v uvožene kavbojke, tisti pa, ki so pripadali nekemu navidezno bolj urejenemu okolju, so naenkrat postali Muralisti. Seveda je Jani kot pravi Slovenec in zaveden Primorec svoje spoštovanje izkazoval tudi vinu. Morda ga je kdaj pa kdaj tudi kak kozarec popil, a ob tem je ustvaril številne vinske etikete, ki so številnim našim vinom dale tisti ključni pečat, potreben za tekmovanje z najodličnejšo svetovno konkurenco. Mura, Fructal, Paloma ... vse to in še marsikaj je bila tedaj nekoč Moja dežela in tako smo se v nekem kratkem zasanjanem trenutku vsi v Sloveniji začutili med seboj povezani, samozavestni in uspešni.

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2017

PODELITVEV in RAZSTAVA v CANKARJEVEM DOMU 9. 11. 2017

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že desetič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. To priznanje se je v zadnjih letih razvilo kar v najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji.
Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.
Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorskega oblikovanja, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev. V letošnjem letu je žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi: Danijela Grgić, Jožica Curk, Huberto Široka, Jurij Dobrila in Peter Jamšek
2 priznanji »Oblikovalski presežek«
5 priznanj »Oblikovalski dosežek«
1 priznanj za življenjsko delo in
2 posebni priznanji.

PREJEMNIKI PRIZNANJ »OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2017«
Te so prejeli:
• Projekt »Legende Vipavskega Križa« - Tea Goljevšček in Urška Černigoj
• Projekt »Om Nom« - Nina Malovrh

Oblikovalski dosežek:
• arnoldvuga+ in Gregorc Vrhovec arhitekti za delo SOIC - Slovenski olimpijski izobraževalni center • Ljubica Suna Čehovin za delo CD Gregor Ftičar, Solo • dr. Petra Černe Oven in dr. Barbara Predan za delo Smrt v oblikovanju • Nataša Šušteršic Plotajs za delo Iz bohinjskega mleka • Marjan Žitnik za delo Project Chair / REX KRALJ - Reinterpretacija stola 4455

Življensko delo: • Saša Janez Mächtig

Posebna priznanja • Mateja Panter za uveljavitev oblikovalske stroke v medijih • Komunalno podjetje Snaga za odgovornost
Priznanja pomenijo odlične reference in možnosti za nadaljnje delo, vsi dobitniki priznanj pa prejmejo enoletno članarino Društva oblikovalcev Slovenije za naslednje leto.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek

ARNOLD-VUGA in GREGORC-VRHOVEC
Slovenski olimpijski izobraževalni center, zasnova prostora in postavitev razstave
Naročnik: Olimpijski komite Slovenije
Avtorji: Nataša Vuga (AD, D), Jure Kožuh (AD, D), Matjaž Muhič (Izvedbeno oblikovanje), Gregorc Vrhovec arhitekti (Arhitektura)
Gre za izjemno zahtevno in kompleksno prostorsko informacijsko postavitev, ki vsebuje poročila in dokumente o dosežkih naših športnikov. Ta je namenjena tako reprezentativni kot tudi izobraževalni funkciji. Avtorji postavitve so z redukcijo različnih likovnih pristopov in takorekoč popolno odsotnostjo uporabe barv ustvarili smiselno in zelo pregledno postavitev, ki temelji na povezavi tridimenzionalnih komponent s hierarhično zelo kompleksnim sistemom večinoma črno-belih sporočil. Slikovni in tipografski poudarki so uporabljeni izjemno rahločutno ter delujejo kot zelo prijazno in prijetno »skoraj vsakdanje« sporočilo. Desetletja olimpijske zgodovine so naenkrat postala vsakič aktualen dnevni časopis.
Postavitev daje vtis, da so se avtorji že uvodoma povsem zavestno odpovedali poudarjanju svojih lastnih potez in idej ter so ta projekt takoj sprejeli z najglobljim razumevanjem naloge in naročnika. Takšna izjemno kompleksna, za državo in narod pomembna naloga, ki je povsem očitno izvedena brez kompromisov in v vidno dokaj improviziranih prostorskih okoliščinah, bi si vsekakor zaslužila tudi svojo lastno novo, navzven prepoznavno in simbolično primerljivo arhitekturno lupino.
Društvo oblikovalcev Slovenije je prepričano, da je na vseh področjih športa nastala velikanska vrzel, ki terja resne in strokovne oblikovalske obravnave, podobne tej, ter z zadovoljstvom podpira in nagrajuje avtorje te postavitve in hkrati z njimi tudi OKS, ki z dejanjem predstavlja vzor politiki in predvsem drugim manjšim športnim organizacijam.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek

Petra Černe Oven in Barbara Predan
Smrt v oblikovanju, raziskovalni projekt, knjiga in razstava
Organizacija in produkcija: Društvo Pekinpah, Inštitut za oblikovanje
Oblikovanje: Studio Miklavc
»... bistvo oblikovanja je raziskovanje povezav, skupaj z zmožnostjo, da smo kot oblikovalci sposobni na svet pogledati skozi očala drugih.« Petra Černe Oven, Barbara Predan
Projekt Smrt v oblikovanju je svojevrsten paradoks, kajti bolj živega, intrigantnega, zabavnega in obenem večplastnega projekta, ki raziskuje (do)končnost življenja, pri nas še ni bilo, sploh pa ne na stičišču teorije in oblikovalske prakse. Avtorici sta se odločili, da s pomočjo oblikovanja na smrt pogledata drugače in jo ob nastanku projekta vsaj deloma poskušata »izmeriti«. Smrt, ki obstaja brez konca in je posledično neizmerljiva. V osmih mesecih sta izvedli osem tematskih delavnic v Ljubljani, Gradcu, Zagrebu in Bihaću. Rezultate raziskovanj o dojemanju končnosti in odzivih na izgubo sta potem analitično obdelali ter tudi prikazali v knjigi in na razstavi, ki bo gostovala v več mestih.
Razstava se izogiba klišejski predstavitvi gradiva in gledalcu omogoča intimno izkušnjo »potopitve« v tematiko, ki jo vsebuje posamezni vsebinski sklop, skrit v obroču.
Ta nenavadni projekt odpira razpravo o smrti in o našem odnosu do nje ter ustvarja nove koncepte, ki se dotikajo današnje, precej načete empatije in nesposobnosti zaznavanja umrljivosti. Ker je zaznava smrti v sodobnem svetu predvsem področje miselnega zanikanja, je njuno interdisciplinarno sodelovanje z drugimi strokami pomemben poskus kljubovanja prevladujočemu mišljenju in čutenju. Z njim sta razširili in osvetlili pojmovanje smrti tudi s filozofskega, psihoanalitičnega in medicinskega vidika ter obenem inovativno prispevali k teoriji oblikovanja in novim metodološkim pristopom v praksi.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek
Ljubica Suna Čehovin
Gregor Ftičar, Solo, jazz piano album / ZKP RTV
»Učinek glasbe je močnejši od vseh drugih umetniških zvrsti.«
Arthur Schopenhauer
Lahko se samo strinjamo s Schopenhauerjem; glasba je tista neprekosljiva, vseobsežna povezovalka, v kateri poiščemo bodisi navdih, tolažbo, radost ali čisto lepoto. Ovitek zgoščenke se tokrat pridruži glasbi ter skupaj z njo v tišini zaobjame modrino, v kateri se zrcali in odmeva solo enega samega oblaka. Ta preprosta in vendar slikovita metafora, v kateri uzremo virtuoza, ki kot osamljen oblak potuje po nebeški modrini in preigrava kristalne improvizacije, nas odpelje onkraj znanega sveta.
Avtorica Ljubica Suna Čehovin je pokazala, da je MANJ dovolj in pustila domišljiji prosto pot. Kljub danemu formatu kvadrata se senzacija modrine ne ustavi na njem, temveč se prelije čez rob, kot naša čustva, izzvana z glasbo. SOLO je primer izjemnega dueta, ki nastane, ko oblikovalec prisluhne naročniku, tokrat mlademu pianistu, in skupaj z njim v novi obliki zaigra improvizacijo. Za takšen podvig so potrebni dva uglašena inštrumenta in štiri izurjene roke. In da, tako preprosto je ustvarjati dobro.
To delo popolnoma očara z nežnostjo in eleganco, ki izključujeta ego, ter je zato dobrodošla oaza v ponorelem svetu čezmerne sporočilnosti in nenehne prisilne navzočnosti. Naj daleč (od)potuje igrivi oblak ...

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek
Nataša Šušteršič Plotajs
Iz bohinjskega mleka, celostna podoba izdelkov Bohinjske sirarne
Sposobnost ljudi, da ustvarjajo oblike, polne pomenov, ponuja široko paleto možnosti.
Te možnosti je odlično izkoristila avtorica Nataša Šušteršič Plotajs pri oblikovanju celostne podobe in embalaže kakovostnih izdelkov iz bohinjskega mleka, ki je nastala že leta 1996. Takrat sicer zelo uspešen projekt je dokaj hitro poniknil zaradi nenadne odprodaje ter se po nekaj desetletjih spet vrnil z drugačno, prenovljeno poslovno strategijo, ki danes združuje bohinjske kmete s pobočij neokrnjene narave Triglavskega parka ter naravnost od tam polni sirarne z najčistejšim in neoporečnim naravnim mlekom.
Avtorica se je kljub velikim težavam ob ohranjanju prvotne podobe odločila za vztrajno in potrpežljivo sodelovanje z novimi lastniki. Po nekaj letih se je trud vsem obrestoval. Nastala je prenovljena blagovna znamka Iz bohinjskega mleka, ki se ponaša z izjemno prepoznavnostjo, najvišimi tehnološkimi in trajnostnimi zahtevami, pa vendar ohranja domačnost, ki je sad dolgoletne predanosti sodelavcev Bohinjske sirarne, družine Cvetek in zadruge.
Ideja o povezovanju skupnosti je vtkana v podobo s prvinskimi in izčiščenimi grafičnimi elementi: belino kot osnovo, znakom planšarja, ki pooseblja dejavnost, črkovno vrsto, ki ponazarja tradicionalno okolje in jo je oblikovala posebej zanj. Nekdanje oznake kmetij pa je uporabila kot podporno slikovno in razločevalno gradivo. Ploskovni barvni kontrasti spominjajo na naravo. Na Bohinjsko jezero spominja globoko zelenomodra, domačnost prinaša rdeča in prvinskost črna. Ekološki papir pa omili plastično embalažo, ki je tehnološka nuja.
Projekt je primer dolgoletnega sodelovanja med naročnikom in oblikovalcem, ki kljub številnim težavam vztrajno gradita blagovno znamko ter se zavedata pomena dobrega oblikovanja.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski dosežek
MARJAN ŽITNIK – reinterpretacija stola 4455
Naziv serije: THE PROJECT SERIES
Naročnik: REX KRALJ d.o.o., 2017
Delo oblikovalca Marjana Žitnika predstavlja zanimiv poseg, izziv in morda celo priložnost za precej širši razmislek, obravnavo, nove poteze in razvoj, morda kot izziv bolj teoretično kot pa le vezano na konkretno sedalo. Verjetno pa gre za razvojno oblikovalsko stroko in teorijo hkrati in DOS se je na tako okoliščino vedno dolžan primerno odzivati.
Soočenje različnih civilizacij in tudi različnih, včasih realno zelo oddaljenih obdobij, tudi znotraj le majhne in prostorsko zgodovinsko zelo omejene pozicije, je neka težko razumljiva in morda celo zelo konfliktna okoliščina. Pravo oblikovanje je vendarle in vedno le pozitiven razvoj, ki je tukaj, povsem naš ter torej ne gre za neko eksplozijo srečanja različnih ozvezdij, ki bi lahko uničila preteklost in nato začela vse na novo.
Preteklost svetu utemeljeno lahko govori našo skupno zgodbo sedanjosti. Njeno preoblikovanje v današnje, sodobne okoliščine je morda strokovno eden najbolj zahtevnih procesov, ki v prihodnje lahko zagotovi prepoznavno eksistenco drobne in skoraj nepomembne kulture majhnega naroda.
V času prof. Kralja je bilo sedenje nek razumen izziv, danes se je ta pomešal s predpisi in nekateri, povsem neoporečni izdelki iz preteklosti, zdaj ne ustrezajo. Morda bi prof. Kralj danes raje od risanja stolov in drugega pohištva svoj življenjski izziv zaznal v politiki in morda bi tja zasadil seme svojega oblikovalskega razuma.
Ali gre v primeru, ki ga nagrajujemo, za delo prof. Kralja izpred šestdesetih let ali morda za delo, ki ga je ustvaril Marjan Žitnik danes, ne moremo presojati v tem času. So dela, ki zase potrebujejo časovno distanco. Serija stolov Marjana Žitnika se ponaša s simplificirano eleganco, združuje vrhunsko zastavljeno obliko Nika Kralja ter jo ob tem oplemeniti z novo nožno konstrukcijo, ki omogoča nakladanje brez dotikanja lesenih delov in zagotavlja izboljšano stabilnost. Na ta način ustreza sodobnim formalnim zahtevam trga ter je zato sprejemljiva in dobrodošla.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski presežek
Nina Malovrh
OM NOM
Orodje, orožje in posodje so osnova, temelj, uvod ali začetek oblikovanja človekovega okolja. To troje je potreboval, da je preživel ter začel naprej razvijati številne predmete, ki so mu lajšali in zaljšali življenje. V posodah je hranil ulov, svoje pridelke in jih iz njih nato nosil k svojim ustom, opazoval zadovoljno družino. Tisočletja oblikovanja so privedla do neskončnih množic posod in danes skoraj ni oblike, ki nekoč že ne bi bila oblikovana.
Kljub temu dejstvu je le malo izdelkov, ki razumejo človekovo bit.
Današnja androidna in povsem oblačna družba se srečuje s kompleksnimi rešitvami različnih večnamenskih naprav, ki ljudem napol simpatično in hudomušno, včasih pa napadalno, tratijo čas in povzročajo črevesne motnje. Razvoj je morda že pripeljal do točke absurda in ogroža civilizacije nasploh. Zdaj popolnoma razumemo, kako nastane milijone let oddaljena zvezda, ne znamo pa postaviti diagnoze o delovanju lastnega organizma. V vseh minulih tisočletjih, razen nekaterih učinkovitih vojaško izurjenih civilizacij, se ni nihče resnično spraševal o povezavi med človekovim organizmom in predmeti, ki služijo človeku. Najbolj človeku naklonjena veda je ergonomija, ki pa se zadovolji z nekaterimi merami, koliko naj bi bil krožnik oddaljen od ust, ter dokaj dobro razume tudi razmerje med človeško zadnjico in javno kanalizacijo. v Zavedanje, da je pot med človekovim želodcem in možgani dolga le slab meter, a potovanje te preproste informacije traja skoraj polnih dvajset minut, je nekomu ali prav vsem nekako ušlo. Morda je to posledica slabe pozornosti, morda namera pridelovalcev hrane in ljudje pojedo več. Nenazadnje ugodje prepolne sitosti ljudi prevzame in jim lajša misli. v Oblikovalka Nina Malovrh je našla tisto vrzel, ki jo je človeštvo, kot kaže, spregledalo, in oblikovala posodico. Ta je bolj kot le oblika, predvsem do vrha napolnjena z razumom in zato predstavlja resnično izjemen oblikovalski presežek.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Oblikovalski presežek
Tea Goljevšček, Urška Černigoj
Legende Vipavskega Križa
Vipavski Križ sodi med najbolj slikovite in turistično zelo obiskane slovenske kraje. Ob zadnji prenovi je Občina Ajdovščina kot zgledna in napredna skrbnica skupaj z umetnicama Teo Goljevšček in Urško Černigoj prišla do ideje, da bi velike in moteče elektro omarice uporabili kot podlago za označevalne table.
Avtorici sta pripravili šest ilustracij, po njunih besedah navdahnjenih z gibanji De Stijl, neoplasticizem in pop art, v maniri, ki se vizualno dopolnjuje s sistemom okoliških kamnitih zidov. Ti se namreč obiskovalcu kažejo kot velike abstraktne ploskve različnih mer in barv, kar sta avtorici odlično prenesli v svojo grafiko. Poenostavljene oblike omejenih barvnih tonov, ločene z debelo črno linijo, ilustrirajo slikovite vedute, objekte ter pomembne značilnosti in znamenitosti kraja.
Grafike, umeščene na elektro omarice na kamnitih zidovih in stavbah, se kot kulise tako zlijejo s krajem, da lahko opazovalec začuti bistvo legend in zgodb Vipavskega Križa.
Omenjena grafična podoba je, po mnenju komisije, oblikovalski presežek, saj kaže visoko stopnjo subtilnosti in zrelosti avtoric Tee Goljevšček in Urške Černigoj, ki abstraktnost uvedeta dovolj zadržano, da je razumljiva tudi manj zahtevnemu opazovalcu.
In na koncu ne gre brez pohvale tudi Občini Ajdovščina, saj se je v omenjenem primeru izkazala kot razgledana in ozaveščena naročnica, ki sprejema potrebe in razume omejitve sedanjega časa.

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za Življenjsko delo
Saša Janez Mächtig
Arhitekt-oblikovalec Saša Mächtig v našem prostoru že pol stoletja predstavlja neko izrazito posebnost. Osebo, ki razume arhitekturo in razume oblikovanje, hkrati pa se globoko zaveda dejstva, da je le ena generacija daleč premalo, da bi neka družba doživela civilizacijsko stopnjo več. Njegova dejanja vedno znova predstavljajo prelomnice.
Kot absolvent arhitekturne šole je iz pričakovano običajnega nadstreška sredi mesta ustvaril strešno skulpturo, ki je desetletje generirala polemike prebivalcev ter s tem tudi širši dialog o arhitekturni in oblikovalski stroki. Streha je bila del objekta, kjer je nekdaj domovalo Društvo oblikovalcev in s tem je Saša postavil povsem novi temelj razumevanju in hkrati prepoznavanju dizajna. Morda celo kolegi tega niso razumeli enako, niti ljubljanska publika, a začelo se je neko novo obdobje širokega dialoga.
Takorekoč sočasno z nadstreškom je zasnoval mikroarhitekturo, kiosk - sistem K67. Ta je postal del splošne urbane strukture v Jugoslaviji, Srednji Evropi in širše, ter se je s svojimi nadgradnjami in metamorfozami uklapljal enakovredno v historična in sodobna okolja. Danes je to njegovo delo žal postalo le napol razumljeni zgodovinski artefakt, kar pa v praksi ni; in bi bolj v razvoj usmerjeno zrelo okolje pričakovalo kontinuiteto nadgradenj, ne le njegovih.
Ob vsem znanem pa obstaja še dolga vrsta bolj prikritih, morda malo manj izpostavljenih, a zelo pretehtanih del. Nekatera so znana ožjemu krogu kolegov, druga so iz neznanih razlogov malenkost zašla, smo pa prepričani, da bi bilo bolje, če bi nekatera vrnili iz pozabe. Morda bi tudi prebivalci v mestnih okoljih malo manj uživali kovinski hlad.
Ne glede na številna osebna avtorska oblikovalska dejanja pa je arhitekt- oblikovalec Saša Mächtig za nas ustvaril izjemen premik. Oblikovalsko stroko mu je kljub svojim arhitekturnim koreninam uspelo malenkost premakniti, jo osamosvojiti in jo ločiti od arhitekturnega izobraževanja.
Z izjemno prodornostjo in sposobnostjo razumevanja je z nekaj somišljeniki dosegel ustanovitev akademskega oblikovalskega izobraževanja pri nas. To nedvomno predstavlja najpomembnejši premik znotraj slovenskega oblikovanja v njegovem stoletnem razvoju. Seveda še danes vsebuje vrsto vrzeli, morda globokih špranj, ki predstavljajo izziv za nekoga v prihodnje, a ga še nismo zaznali.
Pravzaprav je z vsemi svojimi zelo različnimi dejanji prav Saša Mächtig najvidnejši predstavnik mlajše generacije slovenskega oblikovanja. Morda se to v kontekstu nagrade za življenjsko delo razume malenkost težje, a zanesljivo ne gre za tekstovno napako ali oksimoron. Gre za dejanja, ki obstajajo in ostajajo, morda v upanju, da jih bo vendarle kdo od kolegov v prihodnje presegel.
Predvsem pa je Saša v trenutku našega narodno-državnega osamosvajanja Sloveniji zelo odgovorno in javno zastavil pomembno vprašanje: »Od česa bomo Slovenci živeli?«

Posebno priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za uveljavitev oblikovalske stroke v javnih medijih
Mateja Panter
Mateja Panter je arhitektka, oblikovalka in publicistka v in o arhitekturi, oblikovanju in kreativnih industrijah. Aktivna članica Društva oblikovalcev Slovenije, ki ve, kako oblikovanje približati posameznikom in skupnosti. Bodisi preko lastnih zamisli in projektov, ali v pisani besedi preko medijev.v Posebej opazni so njeni prispevki v dnevnem časopisu Dnevnik, kjer ima redno rubriko na strani »Magazin«. Od marca 2016 pa do danes je, v samostojnih prispevkih po lastnem izboru, predstavila preko osemdeset slovenskih oblikovalcev, arhitektov in drugih umetnikov in njihovih del.
Utemeljevanje in predstavljanje takih projektov terja široko znanje, izkušnje in sposobnost interpretacije, da ostaja zanimiva širokemu krogu bralcev. Prav za to zadnje izrekamo Mateji Panter posebno priznanje za uveljavitev oblikovalske stroke v javnih medijih.
Priznana umetnostna zgodovinarka in kritičarka Lenka Bajželj je v utemeljitvi zapisala: »Sposobnost stvari presojati interdisciplinarno, preko svojega osebnega okusa in prioritet in soditi v skladu z veljavnimi kodeksi kakovosti, je credo in dodana vrednost njenega publicističnega opusa. V svojih prispevkih sledi aktualnim dogajanjem v številnih uglednih strokovnih in poljudnejših publikacijah ter dnevnem tisku. Razpon njenih tekstov, ki se vselej uspejo izogniti pretirani tehnicistični razlagi, je izjemen. Živahno, tekoče, večplastno in korektno predstavlja tisto, kar najbolj označuje in odlikuje izbran objekt in ga kot takega nazorno predstavlja.«

Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije za odgovorno ravnanje
SNAGA
Poslanstvo SNAGE je, da nesnago, ki jo kopičimo in tone odpadkov, ki jih zavržemo dnevno na čimbolj učinkovit način in z upoštevanjem zakonskih ter okoljevarstvenih zahtev uniči, predela ali celo omogoči izdelavo novih naterialov ali uporabnih predmetov. Torej, krog večne uporabe, ki temelji na vedno bolj prisotnih vrednotah, kot so zavedanje o ranljivosti in prenasičenosti okolja ter trajnostnem razvoju.
Vse našteto je precej velik izziv, s katerim se SNAGA prizadevno, na različne načine, eksperimentalno in razvojno spopada. V sedanjem času, bi bilo pričakovanje, da je vse neoporečno urejeno, skrajno naivno.
Design je proces, ki se ne ukvarja le z všečnimi podobami. Gre za preoblikovanje slehernega trenutka našega življenja na način, da izboljšujemo bodisi produkte, ali storitve, ki nam omogočajo prijetnejše in udobnejše vsakdanje življenje in nas sistematično peljejo v boljšo prihodnost. Proces poteka na več ravneh in te so včasih v soglasju, včasih pa ne. Pomembno je, da nenehno skrbimo za razvoj, ki bo družbi omogočil lažje, lepše in bolj civilizirano bivanje.
SNAGA se kompleksnih problematik loteva preudarno, pa vendar z veliko mero posluha in inovativnosti in na različnih ravneh predelave in reuporabe zavrženega dokazuje, da razume in spodbuja najnovejše trende ne samo k vnovični uporabi, temveč tudi predelavi.
Takšno odgovorno ravnanje SNAGE je dober vzgled in primer dobre prakse; spodbuja razmislek o tem, kdaj je (ne)primeren trenutek za ‘smrt’ predmeta, oz. nakup novega ter ustanavlja okolje začasnih izmenjav predmetov. Kljub dejstvu, da vsi zbiralci odpadkov danes stremijo po vse večjih količinah, SNAGA vztrajno išče poti k zmanjševanju odpadkov in spodbuja kritičen razmislek in s tovrstnim ravnanjem skrbi za prijaznejšo družbo.
Podjetju SNAGA Ljubljana prvič v zgodovini Društva oblikovalcev Slovenije podeljujemo PRIZNANJE ZA ODGOVORNO RAVNANJE.

na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2016

PODELITVEV in RAZSTAVA v CANKARJEVEM DOMU 17. 11. 2016

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že devetič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. To priznanje se je v zadnjih letih razvilo kar v najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji.
Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.
Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.
V letošnjem letu je žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:
Mateja Panter, Nataša Šušteršič Plotajs, Petra Černe Oven, Jurij Dobrila in Peter Jamšek
izbrala in podelila:
7 priznanj »Oblikovalski dosežek«
1 priznanje za življenjsko delo in
1 častno članstvo DOS.

Priznanja pomenijo odlične reference in možnosti za nadaljnje delo, vsi dobitniki priznanj pa prejmejo enoletno članarino Društva oblikovalcev Slovenije za naslednje leto.

PREJEMNIKI PRIZNANJ »OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2016«
Kot potrditev, da se oblikovalska stroka prebuja, smo letos po razpisu prejeli kar 25 prijav oblikovalskih del. Do zdaj se je na razpis namreč prijavilo največ 14 projektov. Zaradi velikega števila prispelih del in zaradi kakovosti velike večine ter izenačenosti le-teh, se je žirija odločila, da letos ne podeli glavnega priznanja »Oblikovalski presežek« iz vzroka, ker se je kriterijem za glavno priznanje približalo kar sedem projektov in ker bi podelitev sedmih glavnih priznanj pomenilo razvrednotenje najvišjega priznanja imenovanega »Presežek«, se je žirija odločila, da sedmim najboljšim delom podeli priznanje »Oblikovalski dosežek«.
Te so prejeli:
• Projekt »Nahrbtnik Atlexa« - Idejna zasnova: Sebastian Petač, Matjaž Berlak, Borut Dolenec, Mojca Ilc Klun. Oblikovanje: Nina Malovrh, Mitja Hojak (izvedba detajlov in prototipa)
• Projekt »Daru:jem« - Danijela Grgič
• Projekt »Rojstvo (Nakit)« - Huberto Široka
• Projekt »Idrija Almaden« - Irena Gubanc, Mateja Škofič
• Projekt »Okusi Dišečega Krasa« - Jana Pečečnik Žnidarčič
• Projekt »Kult 316« - Jožica Curk
• Projekt »Ulla« - Ulla Labs d.o.o.: Cica Gajić Grabovac, Damjan Malis, Luka Mali, Matic Kovačič
Obenem se je podelilo
eno »Priznanje za življenjsko delo«, ki ga je prejela: Meta Hočevar in
eno »Častno članstvo«, ki ga je prejela: Maja Kržišnik

na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2015

PODELITVEV in RAZSTAVA v CANKARJEVEM DOMU 2015

PREJEMNIKI PRIZNANJ »OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2015«
Elena Fajt
SHIRTING
Shirting je modni projekt, ki uvaja drugačen model oblačenja in z ozaveščanjem uporabnika spreminja ustaljene vzorce ter nam razkraja svet mode, kot ga poznamo doslej. Uvaja drugačne, trajnejše vrednote tako v procesu produkcije kot tudi neskončne uporabe. Namesto Imeti spodbuja k Biti ter tako ponudi možnost izbire in prenovljenega odnosa v korelatu oblikovalec – uporabnik, ki v tem primeru ni edini in ne končni, je eden med mnogimi. Projekt Shirting s svojo inovativnostjo spodbuja posameznika/potrošnika in spreminja njegovo percepcijo ter mu obenem omogoča aktivno sodelovanje v oblikovanju vsakdanje uporabe predmeta.
Izhodišče projekta je srajca, ki je bila do 19. stoletja v domeni moškega oblačila in je skozi zgodovino doživela številne oblikovne spremembe, namembnost pa šele okoli leta 1860, ko so jih Američanke in Evropejke začele nositi. To se ujema z ozaveščanjem in naraščanjem feministične zavesti. Iniciatorka projekta Elena Fajt je k sodelovanju povabila priznane slovenske modne oblikovalce in kreativne skupine: pH15, theCollective, Urška in Tomaž Draž, Nataša Peršuh, Almira Sadar, Sanja Grčić, Jelena in Svetlana Proković, Tanja Zorn Grželj, Maja Štamol … Srajce je nosilo skoraj dvesto uporabnikov doma in po svetu: v Istanbulu, Sofiji, Pragi, Reki, Amsterdamu, Parizu, Baliju, Baslu, Salzburgu, Stockholmu, Berlinu, Londonu, New Yorku in drugje.
Naj citiram Eleno Fajt: »Projekt shirting ponuja priložnost za oblikovanje drugačne skupnosti – skupnosti, ki kritično razmišlja o že sprejetih modnih normah in jih ponovno ovrednoti, s čimer gradi odnose onkraj logike potrošništva.« V tem pogledu projekt predstavlja družbeno inovacijo, katere ključni nosilec je prav oblikovanje.

PREJEMNIKI PRIZNANJ »OBLIKOVALSKI DOSEŽKI 2015«
dr. Petra Černe Oven in dr. Barbara Predan
OBLIKOVANJE IN RAZVOJ: KOMPLET DRUŽABNIH IGER ZA STAREJŠE OSEBE, OBOLELE ZA DEMENCO / D9
Avtorici projekta Oblikovanje in razvoj: Komplet družabnih iger za starejše osebe,
obolele za demenco / D9, dr. Petra Černe Oven in dr. Barbara Predan sta v obsežni in večplastni študiji, ki je lahko model tudi v prihodnje za reševanje podobnih družbenih problemov, znova dokazali, da je samo z natančno analizo stanja in poznavanjem problematike mogoče pristopiti bodisi storitvenem ali produktnem oblikovanju. Na stičišču kakovostnega oblikovanja, ki je v tem primeru posledica natančne in predane analize ter sodelovanja z zdravniškim timom in terapevti, ter z nenehnimi korekcijami, je ta pilotni projekt lahko zaživel in koristil končnemu uporabniku, obolelemu za demenco.
Po podatkih združenja Alzheimer’s Disease International danes na svetu živi 46,8 milijonov obolelih za eno od oblik demence. Do leta 2030 naj bi število naraslo na 74,7 milijonov obolelih, leta 2050 pa bo po predvidevanjih celo 131,5 milijonov prebivalcev obolelih z demenco. V Sloveniji govorimo o 30.000 osebah, obolelih za demenco (2011); po predvidevanjih se bo število obolelih do 2050 dvignilo na 100.000.
Med izvajanjem pilotnega projekta, ki ga je podprla Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in v katerem so poleg avtoric sodelovali avtorji: Studio Miklavc (Jure Miklavc, Silva Cimperman, Jože Carli, Barbara Šušteršič), Breda Klančič, Brina Fekonja, Katarina Kranjc, Gregor Makovec, Urška Preis (oblikovalci) in partnerji: Zavod Papilot, Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik – enota Bokalce, Dom starejših občanov Fužine, Psihiatrična klinika Ljubljana (preminuli izr. prof. dr. Aleš Kogoj, dr. med.), je bilo mogoče prepoznati številne ravni pozitivnih učinkov, kot so prvo srečanje z oblikovanjem med terapevti in strokovnimi delavci, na drugi strani so se mladi oblikovalci prvič zavedali, da samo v kontaktu z uporabnikom lahko prek testiranj ter različnih metod in orodij dosežejo presežne rezultate.
Glede na zanemarjanje vloge oblikovanja danes nam ta projekt ponuja upanje in izboljšuje njegovo poznavanje v družbenih strukturah. Avtorici zaslužita posebno pohvalo za vse realizirane projekte v minulem času.

Maja Gspan
JAZZ
je oblikovala podobo letošnjega JAZZ festivala, ki predstavlja izrazit premik, pravzaprav točko za razmislek o oblikovanju javnih sporočil nasploh. Njena odločitev, da grafičnemu oblikovanju vrne temeljne prvine in se spopade s prepoznavnostjo sporočil na ravni najbolj elementarnega, je najmanj drzna, morda celo vizionarska.
Grafično oblikovanje je v zadnjih desetletjih, izpolnjenih z najrazličnejšimi tehničnimi možnostmi, zašlo v cirkuški labirint slepih ulic, iz katerega le redko najde pot do razumevanja ljudi. Še manj se še kdaj grafični izdelek znajde v zavesti gledalca kot civilizacijski zapis časa in kulture.
Glasbeni festival nikakor ni dogodek, na katerem bi lahko pričakovali načrtne redukcije občutkov, odsotnost številnih zvokov, občutij in tudi ne odsotosti barv. Ravno zato je presenetljiva odločitev Maje Gspan, da podoo festivala zasnuje v črno-belem.
S pretehtano organizacijsko strukturo in širokim izborom raznovrstnih grafičnih elementov, ki jih zaokrožata vsak zase in obenem oba skupaj logotip festivala in temeljna tipografija, je uspela celovita, izjemno skladna in prepoznavna podoba. Logotip predstavlja zakonitosti organiziranega, obenem privlačnost svobode in improviziranja. Čitljiv je ravno toliko, kot je čitljiva jazz glasba – ta terja zbranega poslušalca, logotip zbranega opazovalca. Hkrati je nedvoumen in prepoznaven le z bežnim pogledom.

Irena Gubanc
Celostna grafična podoba piva Dr. Orel
Grafična podoba piva Dr. Orel oblikovalke Irene Gubanc je vzbudila pozornost pri poznavalcih. Je prepoznavna, s svojo ironično noto pa je v dodatno veselje tistim, ki jo razumejo. Naročnik, Dr. Orel, je doktor gastroenterologije. Tudi sam ljubitelj piva je, kot zdravnik pacientov, ki so glutensko intolerantni, prišel na zamisel, da bi za te ljudi izdelali pivo iz 100 % ajde in s tem brez glutena. Za zdravnika je vstop na polje alkohola s svojim strokovnim imenom rizično, zato je bilo to zelo pomembno vodilo pri snovanju podobe. Oblikovalka je izhodišča za grafične elemente črpala iz medicine ter s tem z vizualnimi sredstvi nakazala, da je lahko tudi obvladano pitje piva zdravilno in ima pozitivne učinke. Osnovno izhodišče za podobo znamke piva sta ime in strokovni naziv naročnika »Doktor Orel« in upodobitev orla, ki se preoblikuje v telo kače, ovite okoli palice. Imeni dveh vrst piv pa sta »Recept« s podobo recepture za pripravek, vključno z načinom uporabe, kar je sestavina vsakega recepta, ter »Infuzija« s podobo pripravka za rehidracijo s 180 stopinj obrnjenim tekstom, kar je njena pozicija pri uporabi.
Vse aplikacije sledijo idejni zasnovi in jo nadgradijo, kot ustreza namenu aplikacije.
»Je pa res, da se pri oblikovanju celostne grafične podobe malo igramo, provociramo … Tudi na krožniku je videz jedi pomemben, saj veste, jemo, in če hočete, pijemo tudi z očmi,« je povedal dr. Orel ob njegovi predstavitvi. Projekt je izvrsten primer, kako pomembni so za dobro zasnovo in uspeh oblikovalskega projekta tesna povezava, razumevanje ter zaupanje med naročnikom in oblikovalcem.

Mateja Panter in Anka Štular
LOVE BENCH / KLOP LJUBEZNI
Na travniku pred evropskim parlamentom v Strasbourgu je pred kratkim nastala zbirka Evropskih klopi. Gre za izbor del mednarodnega natečaja, v katerem je bila izbrana tudi slovenska rešitev avtoric Mateje Panter in Anke Štular. Svoj izdelek sta kolegici poimenovali »klop ljubezni«.
Sodobno zasnovana klop le rahlo spominja na običajno predstavo ljudi o sedenju v javnem prostoru. Minimalizirana zamisel se nekoliko spogleduje s prijemi sodobnega kiparstva ter ustaljeno misel o sedenju hkrati spreminja v neki izziv podobe novega in neznanega objekta, ki je morda popolnoma nekaj drugega in neznanega. Takšen predstavlja izziv javnosti in poudarja težnjo po raziskovanju. Ravno s tem smiselno simbolizira sporočilo Slovenije ter nas obenem Evropi izpostavlja kot mislečo in inovativno skupnost. Z vključitvijo stilizirane kovinske čipke kot svojevrstnega pečata na masivem lesenem izdelku sta avtorici uspešno ponazorili dvojnost našega prostora in ljudi, ki jo še najbolj značilno izkazuje jezikovna posebnost – dvojina. Dvojnost med sodobnotehničnim in liričnim likovnim zapisom, dvojnost med tradicijo in vizijo prihodnosti, seveda pa dvojina ali dvojnost tudi kot temeljna okoliščina katerega koli odnosa med ljudmi.
Ime izdelka »klop ljubezni« poudarja dvojnost kot skupnost, uspešno in prijetno sožitje. Zanimivo sporočilo Evropi!

PREJEMNIKI PRIZNANJ »ŽIVLJENSKO DELO 2015«
Nagrada za življensko delo na področju oblikovanja oblačil:
Metka Vrhunc in Vesna Gaberščik
Metka Vrhunc in Vesna Gaberščik Ilgo sodita v generacijo ustvarjalcev, ki so v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja začeli uveljavljati poklic oblikovalca v slovenski tekstilni industriji , natančneje, v usnjarskopredelovalni industriji in industriji pletenin. Za svoje delo sta prejeli vrsto strokovnih priznanj doma in v mednarodnem prostoru, bili dejavni v Društvu oblikovalcev, prirejali številne razstave in modne revije, tako samostojne kot s študenti katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, kjer sta z veliko energije učili mlade generacije tekstilnih oblikovalcev .
Metka Vrhunc se je kmalu po končani Fakulteti za arhitekturo posvetila oblikovanju oblačil, predvsem modi v usnju. Sodelovala je s tovarnami kot Šmartno, IUV , Konus, Toko , ki so kmalu po njenem prihodu začele dobivati najvišja priznanja za kakovost in oblikovanje izdelkov. Njeni prečiščeni, minimalizirani kroji usnjenih in krznenih oblačil so bili novost v svetovnem merilu in tudi njihova prodaja na jugoslovanskem trgu in izven meja Jugoslavije sploh ni bila vprašljiva. Kolekcije oblačil Metke Vrhunc so bile predstavljene na modnih revijah, na modnih sejmih , na razstavah kot tudi na mednarodnih razstavah Bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani. Avtorica je prejela med številnimi priznanji za svoje ustvarjalno delo tudi nagrado Prešernovega sklada. V DOS je dolgo vodila sekcijo mode, pravtako je sodelovala pri programu visokošolskiega študija oblikovanja tekstilij in oblačil , ustanovljenega leta 1979 in kjer je bila do upokojitve tudi profesorica.
Univeza v Ljubljani ji je podelila naziv zaslužna profesorica.
Vesna Gaberščik Ilgo je končala Likovno akademijo v Ljubljani. Že po končani Šoli za oblikovanje je sodelovala s Centrom za sodobno oblačenje in opremo, ki je v šestdesetih letih predstavljal pomembno promocijsko ustanovo za razvoj modnega oblikovanja pri nas. V svojem nadaljnjem dolgoletnem sodelovanju s tovarno Almira, je tovarna prav po njeni zaslugi postala najbolj cenjen in uspešen proizvajalec pletenin. Izrazito likovne , prepoznavne, barvite, kolekcije pletenin so navduševale na sejmih, modnih revijah in razstavah . Za svoje oblikovalsko delo je Vesna Gaberščik prejela številna priznanja in nagrade , največ pod imenom Almira design, sodelovala na strokovnih mednarodnih razstavah in prireditvah ter prejela nagrado Prešenovega sklada. S svojo ustvarjalno energijo je navduševala študente oblikovanja oblačil na Naravoslovnotehniški falulteti, kjer je pravtako nekaj let sodelovala pri študijskem procesu.
Metka Vrhunc in Vesna Gaberščik Ilgo sta s svojim dolgoletnim ustvarjalnim oblikovalskim delom , vsaka na svojem področju, utemeljili področje oblikovanja oblačil, modnega oblikovanja v Sloveniji . Njuno uspešno sodelovanje z industrijo, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje , je potrdilo pomen mesta oblikovalca v industriji, čeprav kontinuitete teh prizadevanj nismo znali obdržati in razvijati naprej. Pravtako je pomemben njun prispevek pri pedagoškem delu, pri spodbujanju in iskanju različnih senzibilitet generacij študentov oblikovanja oblačil . Ne nazadnje, tudi s svojo aktivnostjo pri delovanju DOS , sta pripomogli k razvijanju sodobnega modnega oblikovanja v Sloveniji .

na vrh

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2014

Društvo oblikovalcev Slovenije je tokrat že sedmič podelilo priznanja »Oblikovalski presežki«.

Letošnja podelitev priznanj in razstava je bila nekoliko skromnejša kot prejšnja leta, saj se je podpora s strani Ministrstva za kulturo občutno zmanjšala. Vseeno je DOS-ova ekipa projekta »Oblikovalski presežek«, ki ga vodi Peter Jamšek, z veliko mero zavedanja pomembnosti tega projekta in s pomočjo Cankarjevega doma, projekt izpeljala.

Priznanja pomenijo odlične reference in možnosti za nadaljnje delo, vsi dobitniki priznanj pa prejmejo enoletno članarino Društva oblikovalcev Slovenije za naslednje leto. Prejemniki priznanj letos, zaradi zgoraj omenjenega dejstva, niso bili več denarno nagrajeni.

V letošnjem letu je žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:
Ksenija Baraga, Nataša Šušteršič, Jurij Dobrila, Marko Japelj in Peter Jamšek
izbrala in podelila:

1 priznanje »Oblikovalski presežek« in
4 priznanja »Dobro delo« ter
1 priznanje za življenjsko delo.

Priznanje »Oblikovalski presežek«, si je zaslužil:
Julijan Krapež
za projekt
Kuhinja »Smreka in terrazzo«
Dolgotrajno sodelovanje oblikovalca Julijana Krapeža in Mizarstva Potočnik kaže na večletno medsebojno zaupanje, v okviru katerega so že v minulih letih nastali dobri izdelki. Sožitje vrhunskega oblikovalca z odličnim izdelovalcem je temeljno načelo, ki zagotavlja uspeh izdelkov.
Kuhinja iz masivnega smrekovega lesa v kombinaciji s terazzom je bil najbolj opažen produkt že na letošnjem sejmu Ambient, saj uspešno prikazuje povezavo slovenske tradicije uporabe lesa z izčiščenim sodobnim oblikovanjem in razumevanjem globalne težnje po ekološkem ravnanju. Inovativna uporaba naravnih materialov omogoča sestavo povsem nove kombinacije kuhinje, ki deluje domače in obenem sodobno.
Oblikovalčeva ideja je bila narediti kuhinjo iz poceni materialov ter jih tako predstaviti in obdelati, da dobijo oplemeniten videz in uporabno vrednost. Tako je nastala vrhunsko oblikovana kuhinja srednjega cenovnega razreda. In prav v tem je smisel dobrega oblikovanja, da daje izdelku široko dostopnost in primerno dodano vrednost.

Priznanja »Dobro delo« so prejeli:

Jožica Curk
za projekt
Izobraževalni Center Janeza Levca
Izobraževalni center Janeza Levca je uporabnikom prijazna zgodba in si zasluži pohvalo stroke zaradi izčiščene, funkcionalne, racionalne zasnove.
K temu prispeva tudi vključitev kakovostne likovne opreme Petre Varl.
Jožica Curk razume arhitekturo otroške igre.

Mojca Turk
za projekt
Oblikovalska zasnova razstave Trapisti
Oblikovalska zasnova razstave Trapisti Mojce Turk v Brestanici pri Krškem je opažena zaradi izjemno čutne povezave vsebine z razstavljenimi eksponati. Likovna postavitev in grafična oprema z občutkom povzameta duh časa in način življenja menihov.

Irena Gubanc
za projekt
Obleci svojo nošo
Projekt Obleci svojo nošo Irene Gubanc si pohvalo zasluži zaradi dobre in ob